RAZVOJ ORALNE MOTORIKE PRI OTROCIH

Razvoj oralne motorike je ključen za številne funkcije, ki so pomembne za vsakdanje življenje, npr. hranjenje, govor, izražanje čustev. Gre za postopen proces, ki se začne že pri novorojenčku in traja skozi otroštvo. Vaje za motoriko govoril (oralno motoriko) so namenjene izboljšanju funkcije in koordinacije mišic. Te vaje krepijo in izboljšujejo naslednje vidike: mišično moč, mišično gibljivost in raztegljivost, koordinacijo mišic, stabilnost in nadzor nad mišicami, senzorno zaznavo na področju oralne motorike in krepitev dihalnih mišic ter izboljšanje nadzora nad dihanjem, kar je ključno za podporo govoru in za pravilno uravnavanje zraka med govorom in med požiranjem.

Vaje za motoriko govoril se običajno uporabljajo kot del celovite logopedske obravnave, kadar obstajajo specifične težave, kot so artikulacijske motnje, težave pri hranjenju, dispraksija (težave s koordinacijo gibov) ali nevrološke motnje, ki vplivajo na mišično funkcijo ust in obraza. Uporabljajo se premišljeno in ciljno usmerjeno glede na individualne potrebe posameznika, pri čemer je vedno pomembno upoštevati specifične cilje terapije.

Razvoj oralne motorike ni pomemben le za hranjenje, ampak je ključen tudi za razvoj govora in komunikacije. Otroci, ki imajo šibko oralno motoriko, lahko kasneje naletijo na težave z govorom, kar vpliva tudi na njihovo socialno interakcijo z vrstniki in šolsko uspešnost. Zgodnje prepoznavanje in obravnava težav z oralno motoriko lahko prepreči dolgotrajne težave in podpre otrokov celostni razvoj.

Povezava med oralno motoriko in artikulacijo

Predšolski otroci, ki imajo dobro razvito oralno motoriko, lažje in hitreje usvajajo pravilno izreko glasov. Nasprotno pa otroci z šibkimi oralno-motoričnimi sposobnostmi pogosto naletijo na težave pri izgovorjavi določenih glasov, kar lahko privede do artikulacijskih težav. Vendar pa se je potrebno zavedati, da so težave pri razvoju govora in jezika pri otrocih so lahko posledica različnih dejavnikov. Tukaj so nekateri najpogostejši dejavniki, ki lahko vplivajo na razvoj govora in jezika:

  1. Genetski dejavniki: Če imajo starši ali sorojenci otroka težave z govorom ali jezikom, obstaja večja možnost, da bo imel tudi otrok podobne težave.
  2. Slabši sluh: Sluh je ključnega pomena za razvoj govora in jezika. Otroci z prirojeno izgubo sluha ali pogostimi vnetji ušes imajo lahko težave pri razvoju govora in jezika.
  3. Nevrološke motnje: Motnje, kot so avtizem, ADHD (motnja pozornosti in hiperaktivnosti), cerebralna paraliza in druge nevrološke motnje, lahko vplivajo na razvoj govora in jezika.
  4. Kognitivne in intelektualne omejitve: Otroci z motnjami v duševnem razvoju imajo lahko težave pri učenju jezika in govora.
  5. Okolje: Pomanjkanje ustrezne stimulacije v zgodnjem otroštvu (pogovor z otrokom, skupna igra in skupno branje knjig) ali zanemarjanje otroka, lahko vpliva na razvoj govora in jezika.
  6. Dvojezičnost ali večjezičnost: Otroci, ki odraščajo v večjezičnih okoljih, lahko na začetku pokažejo manjše zamude pri razvoju jezika, vendar to običajno ne vodi do dolgotrajnih težav.
  7. Motnje v artikulaciji: Nekateri otroci imajo težave z gibanjem ust, jezika ali drugih mišic, ki so vključene v govor, kar lahko povzroči motnje v izgovorjavi. Težave imajo lahko zgolj pri izgovoru posameznega glasu.
  8. Psihološki in čustveni dejavniki: Anksioznost, stres, travme ali drugi psihološki dejavniki lahko prav tako vplivajo na otrokovo sposobnost za razvoj govora.
  9. Bolezni in poškodbe: Nekatere bolezni, kot so okužbe možganov, poškodbe glave ali druge zdravstvene težave, lahko vplivajo na govor in jezik.

Razumevanje teh dejavnikov je ključno za pravočasno prepoznavanje in obravnavo težav z govorom in jezikom. Šibke mišice govoril so samo eden izmed vzrokov. Več raziskav kaže, da se med izvajanjem vaj motorike govoril aktivirajo drugi deli možganov kot pri izvajanju vaj motorike govoril. Nasprotno pa vaje za motoriko govoril aktivirajo druge predele, ki niso nujno povezani s tekočo produkcijo govora. Zato ti dve vrsti aktivnosti nista enaki, čeprav se lahko gibi zdijo podobni.

Kaj lahko doma naredite sami?

Starši lahko doma veliko prispevajo k normalnemu razvoju oralno-motoričnih veščin pri svojih otrocih. Te veščine so ključne za pravilen razvoj govora, prehranjevanja in drugih oralnih funkcij. Tukaj je nekaj praktičnih nasvetov:

  1. Spodbujanje dojenja in hranjenja z žlico

Dojenje: Dojenje spodbuja naraven razvoj mišic ustnic, jezika in čeljusti, ki so pomembne za kasnejši razvoj govora.

Hranjenje z žlico: Ko otrok preide na trdno hrano, hranjenje z žlico spodbuja koordinacijo med ustnicami, jezikom in čeljustjo.

  1. Žvečenje različnih tekstur hrane

Trdna hrana: Spodbujajte otroka, da žveči trdno hrano (kot so narezano sadje, zelenjava, kruh) za krepitev mišic čeljusti in razvoj koordinacije med žvečenjem in dihanjem.

Različne teksture: Ponujanje različnih tekstur hrane pomaga pri razvijanju senzorične zaznave in prilagodljivosti ustnih mišic.

  1. Uporaba igrač

Gumijaste igrače za grizenje: Grizenje gumijastih igrač ali obročkov lahko pomaga pri razvoju moči čeljusti in zmanjšuje občutljivost v ustih.

Mehke igrače za ustnice in jezik: Igrače, ki spodbujajo gibanje ustnic in jezika, kot so piščalke ali igrače za pihanje, lahko izboljšajo motorično koordinacijo teh mišic.

  1. Igre z usti

Igra z jezikom: Spodbujajte otroka, naj liže ustnice, se igra z jezikom, na primer poskuša se dotakniti nosu z jezikom ali piha malenkosti (kot so peresca).

Pihanje: Aktivnosti, kot so pihanje milnih mehurčkov ali pihanje skozi slamico, pomagajo krepiti mišice ustnic in jezika.

  1. Posnemanje obraznih gibov in mimike

Posnemanje: Starši lahko izvajajo enostavne obrazne vaje skupaj z otrokom, kot so napihovanje lic, zapiranje in odpiranje ustnic, premikanje jezika na različne strani ipd.

Igre z obrazi: Igre, ki vključujejo posnemanje obraznih izrazov (npr. “naredi smešen obraz”), pomagajo pri razvoju mišic obraza in ust.

  1. Petje in posnemanje zvokov

Zvoki: Spodbujajte otroka k oglašanju in uporabi zvokov, ki vključujejo različne dele ust in jezika (npr. brrrr, au,…).

Petje: Petje pesmic, ki vključujejo različne glasove in ritme, pomaga pri razvijanju zavedanja o zvokih in krepi koordinacijo govornih mišic.

  1. Branje in pogovor

Branje: Branje knjig otroku spodbuja govorni razvoj in pomaga otroku pri razumevanju zvokov in besed.

Pogovor: Aktivno pogovarjanje z otrokom in spodbujanje, naj odgovarja ali posnema zvoke, je pomembno za razvoj govora.

  1. Pitje po slamici

Pitje po slamico: Pitje skozi slamico spodbuja krepitev mišic ustnic in jezika ter izboljšuje koordinacijo med požiranjem in dihanjem.

  1. Pohvala in pozitivna spodbuda

Pohvalite napredek: Pohvalite otroka za vsak napredek ali trud pri izvajanju aktivnosti, ki vključujejo oralno-motorične veščine.

Zabava in igrivost: Naj bodo aktivnosti zabavne in igrive, da otroka motivirate za sodelovanje.

  1. Posvet z logopedom

Če opazite težave pri zgoraj navedenih aktivnostih in šibko gibljivost na področju oralne motorike, se posvetujte z logopedom za prilagojeno obravnavo.

 

Zapisala: logopedinja Katja

 

VIRI:

  • American Speech-Language-Hearing Association. (2024). “Oral Motor Skills and Speech Development in Young Children.”
  • American Speech-Language-Hearing Association. (2024). “Speech and Language Developmental Milestones.”
  • Bahr, D. C. (2010). Oral Motor Assessment and Treatment: Ages and Stages. Allyn & Bacon: Poglobljena knjiga o ocenjevanju in zdravljenju oralno-motoričnih težav pri otrocih.
  • Gisel, E. G. (2022). “Oral Motor Development and Its Impact on Articulation in Preschool Children.” Journal of Pediatric Speech and Language, 19(4), 215-223.
  • Morris, S. E., & Klein, M. D. (2000). Pre-Feeding Skills: A Comprehensive Resource for Mealtime Development. Therapy Skill Builders.
  • Novak, P. (2023). “Artikulacijske težave pri predšolskih otrocih in njihov vpliv na socialni razvoj.” Logopedija, 58(2), 145-156.
  • Novak, P. (2022). “Pomen oralne motorike pri razvoju govora.” Pedagogika, 75(3), 301-310.
  • Owens, R. E. (2016). Language Development: An Introduction (9th ed.). Boston: Pearson Education.
  • Paul, R., & Norbury, C. (2012). Language Disorders from Infancy through Adolescence: Listening, Speaking, Reading, Writing, and Communicating. St. Louis, MO: Elsevier.
  • Smith, A., & Weber, C. (2023). “Development of Oral Motor Skills in Early Childhood.” Journal of Child Development, 14(2), 134-145.
  • Zemlin, W. R. (1997). Speech and Hearing Science: Anatomy and Physiology. Allyn & Bacon:
Update cookies preferences