RAZVOJ ARTIKULACIJE PRI OTROCIH: KDAJ SKRBETI IN KAKO POMAGATI?

Artikulacija je sposobnost pravilne izgovorjave glasov in besed. Razvija se postopoma, saj otroci na začetku tvorijo zgolj enostavne zvoke in jih s časom nadgrajujejo v bolj kompleksne glasove in besede. Ta razvoj ni enak pri vseh otrocih – nekateri usvajajo glasove hitreje, pri drugih pa se pojavijo težave, ki lahko vztrajajo dlje časa.

Kako se artikulacija razvija?

Otroci najprej uporabljajo najlažje glasove, kot so samoglasniki (A, E, I, O, U) in enostavni soglasniki (M, P, B, T, D). Nato postopoma usvajajo bolj zahtevne glasove.

Približno pričakovan razvoj glasov je naslednji:
Do 2. leta – otrok že uporablja večino samoglasnikov in enostavne soglasnike, kot so M, N, P, B, T, D in J.
Do 3. leta – otrok obvlada večino osnovnih glasov, med drugim tudi K, G, V, F, H.

Do 4. leta – otrok pravilno tudi L (do starosti 3;5 let), S, Z, C.

Do 5. leta – otrok bi moral pravilno izgovarjati vse glasove, razen morda glasu R, ki se pri nekaterih otrocih razvije šele do 6. leta.

• 

 

Najpogostejše težave pri razvoju artikulacije

Pri nekaterih otrocih se lahko pojavijo naslednje težave pri izgovorjavi glasov:
❌ Izpuščanje glasov – otrok določenih glasov sploh ne izgovori (npr. “pi” namesto “spi”).
❌ Zamenjava glasov – težji glas zamenja z lažjim (npr. “musa” namesto “muca”).
❌ Popačenje glasov – glasovi so izgovorjeni nepravilno, kot na primer medzobna izreka glasu S.
❌ Dodajanje glasov – otrok doda nepotreben glas v besedo (npr. “stlon” namesto “slon”).

Te težave so lahko začasne ali trajne, odvisno od vzroka in individualnega razvoja otroka.

Kateri so vzroki za težave pri izgovorjavi glasov?

Razvoj artikulacije ni odvisen samo od govornega okolja in posnemanja govora odraslih, temveč nanj vpliva več dejavnikov:
Biološki dejavniki – vključujejo nevrološke ali anatomske posebnosti, kot so težave z grizom, nizka lega jezika ali šibkost ustnih mišic.
Motnje sluha – otroci se učijo glasov s poslušanjem in posnemanjem, zato je dober sluh ključnega pomena. Pogosta vnetja ušes lahko vplivajo na slušno razlikovanje glasov, kar vodi v nepravilno izgovorjavo.
Motnje senzomotoričnega razvoja – vključujejo šibke ustne mišice ali težave s koordinacijo govornih organov, kar lahko vpliva na izgovorjavo.
Okoljski dejavniki – kakovost govornega okolja, količina interakcije in spodbude (npr. branje, pogovor, petje) vplivajo na hitrost in natančnost usvajanja glasov.
Dolgotrajna uporaba dude ali stekleničke – lahko negativno vpliva na razvoj govornih organov in povzroči nepravilnosti v izgovorjavi.

Res je, da se govor razvija postopoma, vendar otroci z artikulacijskimi težavami pogosto potrebujejo strokovno pomoč. Brez ustrezne podpore lahko težave vplivajo na njihov nadaljnji govorni razvoj, branje, pisanje in socialne veščine. Pomembno je, da v primeru pojava težav, starši ne odlašajo z obiskom logopeda.

Kaj lahko starši naredite sami?

Starši imajo pri razvoju otrokove artikulacije ključno vlogo. Nekaj enostavnih načinov, kako lahko doma pomagate otroku:
✔️ Pogovor in branje – otroku pogosto berite in se z njim pogovarjajte.
✔️ Spodbujanje posnemanja – igrajte igre, kjer otrok posnema glasove živali ali zvoke iz okolja. Vendar pazite, da ne spodbujate nepravilne izreke glasov. Na primer, če otrok ne zmore izgovoriti glasu R, lahko z ponavljanjem glasu, avtomatizirate nepravilen izgovor glasu. Spodbujamo ponavljanje enostavnih zvokov in onomatopej.
✔️ Uporaba onomatopej – “brum-brum”, “ššš”, “mijav” lahko pomagajo otroku razvijati različne glasove.
✔️ Pravilna prehrana – hrana, ki zahteva žvečenje (npr. jabolka, korenje), krepi mišice govornih organov.
✔️ Omejitev dude in stekleničke – po prvem letu naj se otrok postopoma odvadi dude in stekleničke, saj lahko vpliva na razvoj ustnih struktur.

✔️ Skrita korekcija – Če opažate, da otrok glasu sicer izgovarja pravilno, vendar ga menjuje s  slušno podobnim glasom (npr. muca izgovoru kot musa), lahko v svojem odgovoru uporabite isto besedo kot otrok, jo izgovorite pravilno in poudarite glas, ki ga je otrok izgovoril nepravilno. Pri tem je pomembno, da od otroka ne zahtevate, da besedo pravilno ponovi za vami, saj lahko s tem pri otroku izzovete odpor in frustracijo.

 

Kdaj poiskati logopeda?

Če opazite, da ima vaš otrok vztrajne težave pri izgovorjavi določenih glasov, je smiselno obiskati logopeda. Pravočasna pomoč lahko prepreči težave pri komunikaciji, branju in pisanju ter otroku olajša vstop v šolo in vključevanje v socialno interakcijo z vrstniki.

Artikulacija je ključni del govornega razvoja, ki vpliva na otrokovo samozavest in uspeh pri sporazumevanju. Z redno spodbudo in po potrebi strokovno pomočjo, lahko otroku pomagate razviti jasen in razumljiv govor.

Zapisala: logopedinja Katja

 

Viri:

• Marjanović-Umek, L. & Fekonja, U. (2005). Razvoj govora in komunikacije pri otroku. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
• Sajovic, I. & Sega, D. (2017). Govorne in jezikovne motnje v predšolskem obdobju. Zbornik predavanj Logopedske sekcije SZD.
• Dale, P. S., & Hayden, D. A. (2013). Manual of Articulation and Phonological Disorders. Thieme.
• Hoff, E. (2014). Language Development. Cengage Learning.
• Slovenska pediatrija – članek o vplivu vnetja srednjega ušesa na fonološki razvoj pri otrocih: Povezava do članka
• Zbornik logopedskih priporočil – dostopen na spletni strani Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.
• WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) – priporočila za razvoj govora pri otrocih.