Kot logopedinja se pogosto srečujem s vprašanji staršev, kako podpreti otrokov jezikovni razvoj in spodbujati uporabo njegovih prvih besed, fraz in stavkov. Jezikovni razvoj je ena izmed najpomembnejših veščin, ki jih otrok usvaja v prvih letih svojega življenja, saj se skozi jezik izraža, komunicira in razume svet okoli sebe. Razumevanje tega procesa ter spodbujanje ustreznega razvoja je ključnega pomena za otrokov napredek in socialno-čustveni razvoj.
Prve besede – kako jih otrok pridobi?
Prve besede se običajno pojavijo okoli prvega leta starosti, vendar lahko to variira od otroka do otroka. To obdobje je prelomno, saj otrok začne povezovati zvoke in besede z določenimi stvarmi ali dejanji v svojem okolju. Prve besede so pogosto povezane z najpomembnejšimi objekti v otrokovem življenju, kot so mama, ata, mleko, avto, kuža itd.
Pomembno je vedeti, da se prve besede ne pojavijo iz nič – otrok najprej razvije sposobnost razumevanja jezika (receptivni jezik) in šele nato preide na proizvodnjo svojih prvih besed (ekspresivni jezik). V tem obdobju otrok razvije osnovne jezikovne sposobnosti, kot so razlikovanje zvokov in tonov ter prepoznavanje pomembnih besed, ki jih pogosto sliši v svojem okolju.
Spodbujanje razvoja otrokovega govora
Ob spodbujanju govora in prvih besed je pomembno, da starši ustvarijo bogato jezikovno okolje. Otroci, ki so rojeni v družine, kjer se manj pogovarjajo, dobijo manj odzivov staršev in starši kjer starši uporabljajo manj raznoliko besedišče, bodo bistveno slabše razvili svoj govorno-jezikovni potencial. Raziskave so pokazale, da otroci, ki izhajajo iz manj spodbudnega okolja v enem letu doma slišijo okoli 13 milijonov besed. Otroci, ki izhajajo iz spodbudnega okolja pa slišijo okoli 45 milijonov besed. Kritično obdobje za razvoj jezika so prva tri leta otrokovega življenja.
To pomeni, da je zelo pomembno, da z otrokom čim več govorimo, mu poimenujemo predmete, dogodke in dejavnosti ter ga vključujemo v pogovor. Kljub temu, da otrok še ne zna tvoriti stavkov, posluša vse, kar mu govorimo, in iz tega se uči. Nekaj preprostih nasvetov, kako lahko starši spodbujajo govor pri otroku:
- Uporabite enostaven jezik: Pri pogovoru uporabljajte preproste besede in stavke, da otrok lažje razume, kaj govorite.
- Ponavljanje besed: Ko otrok izgovori prvo besedo, jo ponovite, da utrdite njeno pravilno rabo.
- Pogovorite se o vsakodnevnih dejavnostih: Opisujte, kaj počnete (npr. “Mama kuha juho”, “Zdaj bova obula čevlje”).
- Natančno odgovarjajte na otrokove potrebe: Ko otrok poskuša kaj reči, ga spodbujajte k izražanju, tudi če še ne uporablja popolnih besed. Na primer, če otrok pokaže na psa, recite: “To je pes. Ali želiš pobožati psa?”
Kako otroka spodbujati k tvorjenju prvih fraz in stavkov?
Ko otrok začne uporabljati posamezne besede, je naslednji korak, da ga spodbujamo k povezovanju besed v fraze in preproste stavke. Tvorjenje stavkov je proces, ki zahteva tako razumevanje kot tudi izgovorjavo, zato je pomembno, da otroku omogočimo varno okolje, v katerem bo brezskrbno eksperimentiral s svojim jezikom.
- Ponudite model: Če otrok reče “mama”, lahko rečete: “Da, mama je tukaj. Poglej, mama briše mizo.” S tem boste otroku pokazali, kako besede povežete v smiselne stavke.
- Uporabite vprašanja: Vprašanja so odličen način za spodbujanje otrokovega govora. Vprašanja, kot so “Kaj vidiš?”, “Kaj počne pes?”, ali “Kje je tvoj avto?”, otroku pomagajo povezovati besede in razmišljati o tem, kako jih uporabiti v različnih kontekstih. Vendar pozor, dokler otrok nima dovolj besed ne more odgovarjati na takšna vprašanja. Takrat raje uporabite vprašanja izbire in otroku ponudite tudi vizualno oporo (npr. veste, da bi otrok rad jedel banano, vendar tega še ne zna povedati, zato v eno roko vzemite banano, v drugo roko pa jabolko, vprašajte ga: ” Boš jedel banano ali jabolko? “).
- Povezujte besede v preproste stavke: Ko otrok začne uporabljati posamezne besede, ga spodbujajte, da jih povezuje v preproste stavke, kot so “Pes teče” ali “Jaz želim juho”.
Pridobivanje glagolov
Eden izmed ključnih korakov pri razvoju otrokovega jezika je pridobivanje glagolov, saj so glagoli osrednji del vsakodnevnih pogovorov. Glagoli omogočajo izražanje dejanj in sprememb v času. Glagoli, kot so “iti”, “videti”, “igrati se” in “jesti”, so ključnega pomena za otrokov nadaljnji jezikovni razvoj.
Starši lahko spodbudijo otrokovo rabo glagolov na naslednje načine:
- Opazovanje dejanj: Ko otroka spodbujate k igri ali aktivnostim, jih jasno poimenujte in uporabite glagole, na primer: “Poglej, pes teče!” ali “Gremo ven, ti boš tekel z mano.”
- Povezovanje glagolov z vsakodnevnimi aktivnostmi: Z otrokom se pogovarjajte o tem, kaj počnete, in uporabite glagole, kot so “jesti”, “piti”, “teči”, “igrati se”, “čistiti” itd.
- Pogosto ponavljanje glagolov: Ponavljanje glagolov v različnih kontekstih otroku pomaga pri njihovem razumevanju in uporabi. Če otrok reče “pes”, vi pa odgovorite: “Da, pes skače!”, mu boste omogočili, da poveže besedo z dejanjem.
Zaključek
Jezikovni razvoj je kompleksen proces, ki zahteva potrpežljivost in podporo okolice. Pomembno je, da starši ustvarijo spodbudno jezikovno okolje, kjer otrok ve, da je sprejet, četudi njegove besede še niso popolne. Z ustreznim spodbujanjem tvorbe besed, fraz, stavkov in uporabe glagolov bo otrok pridobil močne temelje za nadaljnji jezikovni razvoj in uspešno komunikacijo. Ko otrok začne tvoriti svoje prve stavke, to pomeni, da je na poti, da postane samozavesten govorec in uspešen komunikator.
Zapisala: logopedinja Katja
VIRI:
Shneidman, L. A., & Goldin-Meadow, S. (2012). Language in the hand: How children use their hands to tell us what they know about language. Trends in Cognitive Sciences, 16(5), 288-295.
Suskind, D. M. L. (2015). Thirty Million Words: Building a Child’s Brain. Library Journal [0363-0277] Neuerburg, Laurie l. 2015, letn. 140, št. 14, str. 132.
Thompson, C. K., & Shapiro, L. P. (2020). The development of syntactic and semantic processing in children. Journal of Child Language, 47(3), 578-602.
McCune, L., & Vihman, M. M. (2019). The early stages of word use and syntax in language development. Journal of Child Language, 46(4), 736-751.
Pine, J. M., & Lieven, E. V. (2017). The role of input in children’s language development. Language Learning, 67(S1), 45-77.
Kuhl, P. K., & Rivera-Gaxiola, M. (2018). Neural substrates of early language acquisition. Current Opinion in Neurobiology, 49, 90-96.
Bavin, E. L., & O’Grady, W. (2020). Language development: A multidisciplinary perspective. Oxford University Press.