POMEN SKUPNEGA BRANJA ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI

Skupno branje z otrokom že od najzgodnejših let ima ogromno pozitivnih vplivov na razvoj jezikovnih, kognitivnih in socialno-čustvenih veščin. Ni le način, kako otroka uvedemo v svet zgodb in znanja, ampak je tudi eden najpomembnejših dejavnikov, ki prispevajo k razvoju zgodnje pismenosti in pripravi na bralni uspeh v šoli.

Otroci, ki so izpostavljeni rednemu branju, ne pridobijo le bogatega besednega zaklada, temveč razvijejo tudi ključne predbralne veščine, kot so fonološko zavedanje, prepoznavanje črk in sposobnost razumevanja zgodb. Poleg tega skupno branje ustvarja posebno vez med otrokom in staršem ter krepi otrokovo ljubezen do knjig in učenja. Poglejmo podrobneje, kako skupno branje in druge dejavnosti v predšolskem obdobju lahko pomagajo otroku na poti do uspeha pri branju.

Ključne koristi skupnega branja v zgodnjem otroštvu

1. Bogatenje besednega zaklada

Ena najpomembnejših koristi skupnega branja je bogatenje otrokovega besednega zaklada. Medtem ko otroci med igro in vsakodnevnimi pogovori slišijo določene besede, jim knjige ponujajo veliko širši spekter izrazov, ki jih morda sicer ne bi slišali. Otroci, ki jim starši pogosto berejo, so izpostavljeni raznolikim besedam, kar spodbuja njihov jezikovni razvoj.

Raziskave so pokazale, da ima besedni zaklad, s katerim otrok vstopi v šolo, močan vpliv na njegovo bralno pismenost. Otroci, ki poznajo več besed in jih razumejo v različnih kontekstih, bodo lažje razumeli besedila, ko se bodo začeli učiti branja. Bogat besedni zaklad je osnova za razumevanje prebranega besedila in omogoča boljšo komunikacijo.

2. Razvoj fonološkega zavedanja

Fonološko zavedanje je temelj za učenje branja. Otroci se morajo pred začetkom branja naučiti, da so besede sestavljene iz glasov, ki jih lahko razgradimo in sestavimo nazaj v besede.

Starši lahko fonološko zavedanje spodbujajo na različne načine – skozi pesmice, igre z rimami in poslušanje branja na glas. Ko otroci slišijo, kako se besede rimajo ali kako se določeni glasovi ponavljajo, začnejo razumevati, da so besede sestavljene iz posameznih glasov. To je pomemben korak na poti kasnejšemu branju in pisanju.

3. Ustvarjanje povezave glas-črka

Otroci, ki že pred šolo prepoznavajo črke abecede in njihove glasove, imajo veliko prednost pri učenju branja. Poznavanje črk in njihova povezava z glasovi je eden prvih korakov, ki jih otroci naredijo na poti proti samostojnemu branju. Starši lahko to veščino spodbujajo z igranjem, uporabo pesmi za učenje črk ali preprosto z branjem knjig, kjer otroci vidijo in poslušajo, kako se posamezne črke izgovarjajo v besedah.

Igre, kot so “poišči črko” v vsakdanjih predmetih ali “poimenuj začetek besede,” otrokom pomagajo, da se na igriv način učijo črkovnega sistema ter vzpostavljajo povezavo glas-črka. Pomembno je, da otroci v predšolskem obdobju prepoznavajo, da vsaka črka predstavlja specifičen glas in da lahko te glasove sestavljajo v besede.

4. Zavedanje in uporaba tiskanega gradiva

Tisk ni samo kombinacija črk, znakov in števil. V njem se skriva globok pomen in predstavlja govorjeni jezik, ki pa ga moramo otroku predstaviti na njemu primeren način. Branje knjig je zelo pomemben del spodbujanja zgodnje pismenosti, vendar se vaš otrok o tisku ne bo naučil preprosto tako, da ga bo videl v knjigah ali v okolju. Dejstvo je, da majhni otroci med branjem knjig običajno ignorirajo besedilo in se osredotočajo na slike. Da bi se naučil, kako deluje tisk, mora vaš otrok namerno pokazati tisk. Na primer, sledenje besedam, ki jih berete s prstom, daje otroku vedeti, da se besede, ki jih berete, ujemajo z besedami na strani. Razlaga, da nam tisk v oblačku z govorom pove, kaj lik govori, je še en način, da poudarite tisk – vendar ne pretiravajte! Če prevečkrat prekinete zgodbo, lahko otrok izgubi zanimanje. Najti eno ali dve priložnosti za pogovor o tisku med branjem knjige je čudovit način, da otrokom pomagate vzpostaviti povezavo, da ima pisanje, ki ga vidijo, pomen in predstavlja govorjeni jezik.

5. Razumevanje pripovedne strukture

Skupno branje pomaga otrokom razvijati veščino pripovedovanja in razumevanje strukture zgodb. Otroci skozi poslušanje knjig spoznajo, da imajo zgodbe začetek, sredino in konec, kar je osnova za razumevanje zaporedja dogodkov. Ko otroci poslušajo in sledijo zgodbi, se učijo, kako se dogodki povezujejo in kaj jih povzroči.

To razumevanje je ključno za poznejše bralno razumevanje, saj otroci pri branju potrebujejo sposobnost sledenja zaporedja dogodkov in sklepanja o pomenu zgodbe. Starši lahko to veščino spodbujajo z vprašanji med branjem, kot so: “Kaj misliš, da se bo zgodilo naslednje?” ali “Kako bi ti rešil ta problem?”

6. Spodbujanje domišljije in ustvarjalnosti

Branje zgodb otrokom spodbuja njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Medtem ko poslušajo zgodbo, si otroci v mislih ustvarjajo podobe, vizualizirajo like in okolje ter razmišljajo o dogodkih. To je odlična vaja za možgane, ki otrokom pomaga razvijati sposobnosti vizualizacije, kar je pomembno ne le za branje, ampak tudi za reševanje problemov in ustvarjalno mišljenje.

Otroci, ki jim starši redno berejo, pogosto razvijejo bogate domišljijske svetove, kar jim pomaga pri igranju in drugih dejavnostih, kjer morajo uporabiti svojo domišljijo.

7. Krepitev socialno-čustvenih veščin

Skupno branje ne prispeva le k jezikovnemu razvoju, temveč tudi k razvoju socialno-čustvenih veščin. Otroci skozi zgodbe spoznavajo različne čustvene situacije, se učijo o empatiji in o tem, kako se liki spopadajo z izzivi. Starši lahko med branjem pomagajo otroku razumeti čustva likov in jih spodbujajo, da razmislijo o svojih čustvih.

Razumevanje čustev in socialnih interakcij je ključno za otrokovo sposobnost vzpostavljanja odnosov in uspešnega komuniciranja z vrstniki in odraslimi. Branje knjig, ki vsebujejo raznolike like in situacije, ponuja otrokom možnost, da razumejo različne vidike človeških izkušenj.

8. Ljubezen do knjig in branja

Morda najpomembnejši vidik skupnega branja je spodbujanje ljubezni do knjig in branja. Otroci, ki uživajo v branju, bodo bolj motivirani, da se tudi sami naučijo brati in raziskovati svet knjig. Pozitiven odnos do branja lahko traja vse življenje, kar pomembno vpliva na otrokovo izobraževanje in osebnostni razvoj.

Starši lahko razvijajo otrokovo ljubezen do knjig z ustvarjanjem rutine branja, obiskovanjem knjižnice in omogočanjem dostopa do različnih knjig doma. Pomembno je, da otroci vidijo knjige kot nekaj pozitivnega in zabavnega, saj jih bo to motiviralo, da bodo brali tudi v šolskih letih.

 

Zaključek

Skupno branje in različne dejavnosti, ki spodbujajo predbralne veščine, so ključnega pomena za otrokovo pripravo na bralni uspeh v šoli. Otroci, ki so deležni bogate jezikovne in literarne izkušnje že v predšolskem obdobju, bodo imeli boljšo osnovo za učenje branja in pisanja, kar bo pomembno vplivalo na njihov šolski uspeh in nadaljnje izobraževanje.

Zapisala: logopedinja Katja

Viri:

Weitzman, E., Greenberg, J. (2010). ABC and Beyond: Building Emergent Literacy in Early Childhood Settings.

Greenberg, J. , Weitzman, E. (2014). I’m Ready! How to Prepare Your Child for Reading Success

American Academy of Pediatrics (AAP): Smernice za spodbujanje branja in pismenosti v zgodnjem otroštvu.

National Early Literacy Panel (2008). Developing Early Literacy: Report of the National Early Literacy Panel.

 

 

Tukaj si lahko preneste brezplačen e-priročnik – Bralni seznami