V košarici ni izdelkov.
Logopedija
Kaj potrebuje otrok za razvoj komunikacije, jezika in govora
NOTRANJI DEJAVNIKI
- otrok mora imeti željo po komunikaciji
- otrok mora imeti socialni interes, socialno zavedanje in znanje o socialnih interakcijah
- otrok se mora zavedati čemu komunikacija služi
- otrok mora imeti dobro delujoča čutila – predvsem vid in sluh
- otrok mora imeti dobro delujoč nevrološki sistem
- otrok mora imeti dobro strukturno rast in razvoj, kot na primer razvoj dihalnega sistema, govornega aparata in artikulatorjev
- otrok mora imeti normalen kognitivni razvoj
- otrok mora imeti dobro razvite perceptualne in mentalne sposobnosti
ZUNANJI DEJAVNIKI
- otrok potrebuje varen in ljubeč odnos s starši in svojci, ki ga spodbujajo, da komunicira in na njegove poskuse komunikacije odgovorijo
- otrok potrebuje priložnosti za interakcijo z znanimi in neznanimi osebami, da se nauči kulturnih in socialnih pravil komunikacije (začenjanje komunikacije, odziv, pozdravljanje, zahtevanje, zavrnitev, izmenjave v komunikaciji)
- otrok potrebuje priložnosti za interakcijo z odraslimi in drugimi, da sliši govorjeni jezik in razvija razumevanje te-tega ter posledično razvija govor
- otrok potrebuje izkušnje s situacijami, v katerih posluša govor, namenjen njemu in izkušnje v situacijah, kjer lahko povezuje koncepte in jezik (uporaba različnih rutin).
- otrok se mora učiti o svetu tako, da ga izkuša, predvsem preko igre
Govorno-jezikovni razvoj poteka po določenih razvojnih mejnikih, ki jih najdete v spodnji tabeli. Svojega otroka lahko ocenite s pomočjo Kontrolnega seznama za starše, ki ga najdete na povezavi.
Razvojni meniki
| DO 1 LETA | DO 1 LETA ½ | DO 2 LET | DO 2 LET ½ | DO 3 LET | DO 3 LET ½ | DO 4 LET | DO 5 LET | DO 6 LET |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ko ga pokličejo po imenu, se obrne. | Kaže zanimanje za zvoke iz okolja izven neposredne okolice (npr. pasji lajež zunaj). | Razume prve zaimke (npr. jaz, ti). | Razume stavek z dvema pomenskima besedama (npr. “Daj mi žogo in avto”). | Pokaže, ko zasliši zanimiv zvok (npr. steče pogledat gasilsko vozilo, ko zasliši sireno). | Prepozna besede, ki označujejo barve. | Razume stavek s tremi pomenskimi besedami (npr. “Daj mi banano, jabolko in pomarančo”). | Razume stavek s štirimi pomenskimi besedami (npr. “V sestavljanko daj zdaj tigra, slona, žirafo in opico”). | Spomni se in prikliče pet elementov zgodbe (npr. “kužek, rože, izgubljen, drevo, mačka”, potem ko je slišal zgodbo o izgubljenem kužku, ki izkopava rože in napodi mačko na drevo. |
| Poveže zvok živali ali predmeta s to živaljo ali predmetom (npr. “čuha puha” za vlak). | Najde poznane predmete, ki so skriti pogledu, ko zanje prosimo (npr. v drugi sobi). | Ponovi niz dveh številk, črk ali besed. | Pokaže na dejanje na sliki, ko je to poimenovano (npr. jok, jahanje, česanje). | Sledi navodilom z dvema poznanima opisnima besedama (npr. “Daj mi veliki rdeči avto”). | Razume vedno več besed za lokacijo (npr. pred, za). | Zapomni si in prikliče tri elemente zgodbe (npr. “dekle, zmaj, plaža”, potem ko je slišal zgodbo o dekletu, ki spušča zmaja na plaži). | Ponovi niz štirih številk, črk ali besed. | Ponovi niz petih številk, črk ali besed. |
| Dosledno se odziva na navodila, izrečena z odločnim tonom glasu (npr. “Pusti to”). | Izvede kretnjo, povezano z znano pesmijo (npr., zaokroži z rokami, ko sliši “Kolesa na avtu se okrog vrte”). | Razume vsaj dve opisni besedi (npr. umazan, majhen). | Razume večino povedanega med poznanimi, vsakdanjimi rutinami. | Začenja razumevati in odgovarjati na preprosta vprašanja, ki zahtevajo razmislek (npr. kaj narediš, ko si lačen). | Prepozna jezikovne absurde (npr. “Je na tvoji glavi slon?”). | Ponovi osemzložni stavek, ki vsebuje poznano besedišče in slovnico. | Ponovi do dvanajstzložni stavek, ki vsebuje znano besedišče in slovnico. | Ponovi do štirinajstzložni stavek, ki vsebuje znano besedišče in slovnico. |
| Razume nekatere specifične besede ali besedne zveze (npr., imena običajnih predmetov). | Med igro sledi navodilom z enim korakom (npr. “Daj mamici”). | Sledi novemu, preprostemu navodilu (npr. “Pojdi iskat ključe od avtomobila v torbico”). | Razume nekatere prve koncepte velikosti (npr. veliko, malo) in količine (npr. eno, vse). | Poimenuje vsaj 10 stvari na podlagi njihove funkcije (npr. Kaj lahko jemo?). | Razume vedno več opisnih besed (npr. gladek, mehak, visok, nežen). | Razume slovnično strukturo za vse glagolske čase (npr. sedanjik “češem se”, preteklik “počesal sem se”, prihodnjik “počesal se bom”). | Razume vse večje število konceptov količine (npr. pol, cel) in časa (npr. jutri, popoldan). | Razume in zna odgovoriti na vprašanja tipa “Kaj je na stvareh enako/različno” (npr. “Kako sta avto in kolo enaka?” - oba imata kolesa). |
| Poda nam predmet, ko mu s kretnjo pokažemo, da ga želimo. | Pokaže na poznane predmete, ko jih poimenujemo. | Ustrezno odgovarja na preprosta vprašanja z da/ne. | Prepozna nekaj običajnih predmetov, ko so jim dodeljene funkcije (npr. nekaj, kar. jemo) | Razume in odgovarja na preprosta vprašanja (npr. ‘Kje’, ‘Kdo’, ‘Kaj dela...’). | Sledi navodilom s tremi koraki (npr. “Pojdi v kuhinjo, vzemi svoje čevlje in nato pojdi v avto”). | Sledi navodilom, ki vsebujejo vsaj šest ključnih besed (npr. “Postavi avto in rdečo žogo pod stol”). | Razume koncept nasprotja (npr. mokro- suho, glasno-tiho, težko-lahko). | Razume in odgovori na zahtevna vprašanja (npr. “Kdaj”, “Zakaj”, “Kako”). |
| Začne izvajati preprosta dejanja kot odziv na rutinske, znane besede ali fraze (npr. pomaha v odgovor na “papa”). | Razume 30 do 50 besed (predvsem imena običajnih predmetov in dejanj). | Vsak teden razume približno 10 novih besed. | Razume približno 300 do 500 besed. | Sledi navodilu z dvema korakoma, ki nista v zvezi drug z drugim (npr. “Zapri vrata in izklopi TV”). | Razume približno 900 do 1200 besed. | Zna sklepati v preprosti situaciji (npr. “Očka ima ključe od avta, kaj misliš, da bo zdaj naredil?”). | Razume preprosto zgodbo z glavnim likom, jasnim zaporedjem dogodkov in koncem. | Razume približno 13.000 besed. |
