Razvoj govora in jezika je ena od osnovnih veščin razvoja človeka. Osnova za razvoj govora in jezika je razvoj komunikacije, ki jo lahko opredelimo tudi kot uspešen prenos ideje oz. mnenja enega posameznika k drugemu. Sporočila lahko pošiljamo namerno ali nenamerno.

Dojenček, ki še ne govori pošilja sporočila v obliki joka in gibov telesa, kasneje pa se nauči kako se mora odzvati, da bo poslal ustrezno sporočilo. Ljudje komuniciramo tako neverbalno (očesni kontakt, mimika, geste, drža telesa, vokalizacija in s telesom) kot tudi verbalno (uporaba jezika, ki je lahko govorjen ali napisan).

Sporočila lahko pošiljamo tudi preko drugih vizualnih oblik (simboli, slike, kretnje znakovnega jezika gluhih).

Motnje socialne komunikacije in socialne interakcije se kažejo kot težave v verbalni in neverbalni komunikaciji, socialno čustvenih težavah, pri vzpostavljanju socialnih odnosov, njihovem razumevanju in vzdrževanju.

Jezik je strukturiran sistem, ki je organiziran, stalen in predvidljiv, zato so za njegovo uporabo napisana pravila. Govor vključuje rabo glasov pri izražanju. Govorno-jezikovne motnje se kažejo kot odstopanja pri razumevanju ali izražanju in so lahko prisotne na enem ali več nivojih:

• fonologija – posameznik ima težave z zaznavo in razlikovanjem glasov v besedah
• morfologija – posameznik ima težave s tvorjenjem strukture besed, rabo končnic
• sintaksa – posameznik ima težave z kombiniranjem besed v stavke in povedi
• semantika – posameznik ima težave z razumevanjem besed in kombinacij besed
• pragmatika – posameznik ima težave z uporabo jezika iz različnih razlogov, npr. kdaj začnemo ali končamo pogovor, kako komuniciramo z  starši ali z učiteljem.