IGRA – TEMELJ OTROŠKEGA RAZVOJA IN UČENJA

Igra je ključna dejavnost v otrokovem življenju, ki služi kot naravni način učenja in raziskovanja sveta. Gre za spontano, prostovoljno in pogosto zabavno dejavnost, ki otroku omogoča, da razvija svoje sposobnosti na različnih področjih. Ni le način preživljanja prostega časa, temveč je tudi temelj za intelektualni, socialni, čustveni in fizični razvoj.

Igra ima pomembno mesto v logopedski obravnavi, saj je razvoj igre neposredno povezan z razvojem govora in jezika. Logopedi pogosto uporabljamo igro kot ključno orodje za spodbujanje jezikovnih in komunikacijskih veščin, saj igra ustvarja sproščeno okolje za razvoj, raziskovanje in učenje.

Otrok preko igre razvija številne spretnosti:

  • Gibalne spretnosti

Igra, kot so plezanje, skakanje ali metanje žoge, razvija otrokovo grobo motoriko, medtem ko dejavnosti, kot je sestavljanje kock ali risanje, krepijo fino motoriko. Te spretnosti so ključne za nadzor gibanja in koordinacijo.

  • Spoznavne sposobnosti

Igra spodbuja reševanje problemov, koncentracijo in učenje vzročnih odnosov. Na primer, pri igrah s sestavljankami otrok razmišlja, kako deli med seboj ustrezajo, kar krepi logično mišljenje.

  • Govor

Med igro z vrstniki ali odraslimi otrok razvija besedišče in komunikacijske veščine. Simbolna igra, kot je igranje vlog, spodbuja uporabo jezika za izražanje zamisli in interakcijo.

  • Socialne spretnosti

Skupinska igra uči sodelovanja, deljenja in reševanja konfliktov. Otroci se medsebojno sporazumevajo, se učijo pravil in razvijajo empatijo.

  • Doživljanje in izražanje čustev

Igra omogoča otrokom, da raziskujejo svoja čustva. V simbolni igri, kjer na primer igrajo “družino”, lahko predelujejo svoje občutke, kot so veselje, žalost ali jeza.

  • Ustvarjalno izražanje

Ustvarjalne igre, kot so risanje, ples ali gradnja, spodbujajo domišljijo in inovativnost. Otrok skozi te dejavnosti raziskuje nove ideje in načine izražanja.

Igra je torej celovit način učenja, ki vključuje tako telo kot um, in otroku pomaga razvijati ključne veščine za življenje.

 

KLASIFIKACIJE IGRE   

  Poznamo različne vrste igre.

  1. Raziskovalna igra

Raziskovalna igra vključuje predmete in igrače. Razvija se od 2 meseca naprej. V zgodnjem obdobju dojenček raziskuje svet z uporabo čutil in gibanja – prijema, grize, trese in opazuje predmete. To mu pomaga razvijati osnovne motorične in senzorične sposobnosti. Začenja razumeti vzročno-posledične povezave. Otrok preko raziskovalne igre pridobiva izkušnje in spoznava svojo okolico. Raziskovalna igra je pomembna pri pridobivanju novega besedišča.

  1. Funkcionalna igra (1–2 leti)

Malček pri tej vrsti igre še vedno uporablja čutila in gibe, vendar se igra začne bolj strukturirati. Na primer s ponavljanjem enakih gibov ali preprostih dejavnosti (npr. metanje žoge). Funkcionalna igra pomaga razvijati grobe motorične sposobnosti, vztrajnost in koordinacijo. Povezujemo jo z uporabo stavkov. V tem obdobju je igra odsev otrokovega razumevanja sveta. Funkcionalna igra vključuje dejavnosti, kjer otrok uporablja predmete na predviden način, s čimer razvija svoje senzorične in motorične sposobnosti ter razumevanje vsakdanjih predmetov. Z vami delim tudi nekaj primerov funkcionalne igre: poganjanje avtomobilčkov, metanje in lovljenje žoge, zlaganje kock, pritiskanje gumbov na igračah z zvokom, vrtenje in premikanje predmetov, sestavljanje enostavnih sestavljank.

  1. Igra pretvarjanja in simbolna igra (2–4 leta)

Zgodnje pretvarjanje se pojavi že med 12 in 18 mesecem starosti, ko otrok kopira aktivnosti iz vsakdanjega življenja in jih izvaja na sebi (npr. se hrani). Med 18 in 24 mesecem otrok izvaja aktivnosti na drugih (npr. hrani lutko ali starša).

V obdobju med 24 in 30 mesecem se v igri pretvarjanja pojavi SIMBOLNA IGRA, saj otrok v igri uporablja tudi predmete, ki izgledajo podobno kot predmeti v resničnem življenju (npr. telefonira z banano, vozi kocko kot avto). Igra pretvarjanja razvija ustvarjalnost, jezikovne spretnosti in razumevanje abstraktnih konceptov.

  1. Konstrukcijska igra (običajno se pojavi med 2 in 3. letom starosti)

Otroci začnejo sestavljati, graditi in ustvarjati stvari iz različnih materialov, kot so kocke, sestavljanke in plastelin. Konstrukcijska igra spodbuja razvoj prostorske orientacije, fine motorike, logičnega razmišljanja in potrpežljivosti.

  1. Igre z enostavnimi pravili (4–5 let)

V tem obdobju otroci začno razumevati osnovna pravila igre, kot so igre z metanjem žoge, preproste družabne igre in igre s kartami. Te igre krepijo sposobnost sledenja navodilom, potrpežljivost, vztrajnost in razumevanje socialnih pravil.

  1. Igre z zapletenimi pravili (5–6 let)

V zadnjem letu predšolskega obdobja otroci sodelujejo v igrah s kompleksnejšimi pravili, kot so športne igre ali zahtevnejše družabne igre. Naučijo se strategij, sodelovanja in reševanja konfliktov ter razvijajo sposobnost prilagajanja skupinskim pravilom.

 

KAKO LAHKO STARŠI SPODBUJAJO IGRO OTROKA?

Logopedi igro uporabljamo pri postavljanju diagnoze, v času logopedske obravnave in za učenje spontane komunikacije. Preko igre ocenjujemo otrokov govorni in jezikovni razvoj, skozi prilagojene igralne dejavnosti spodbujamo razvoj specifičnih veščin, kot so artikulacija, besedišče, slovnična struktura in interakcija, otroka pa spodbujamo tudi k uporabi jezika v vsakdanjem življenju in pri izražanju potreb.

Za konec z vami delim še nekaj nasvetov, kako lahko z igro podpremo razvoj govora in jezika:

  • Spodbujanje simbolne igre

Simbolna igra, kjer otrok uporablja predmete ali situacije za izražanje domišljije (npr. igra z lutkami ali igranje vlog), krepi jezikovno razumevanje in besedišče. Otrok se uči poimenovati predmete, razvijati stavke in izražati svoje misli.

  • Razvijanje socialne komunikacije

Skupinske igre pomagajo otrokom razumeti pravila pogovora, kot so izmenjava besede, poslušanje in odzivanje. Med igro z vrstniki se uči uporabljati jezik za pogajanja, sodelovanje in izražanje čustev.

  • Spodbujanje razumevanja jezika

Med igro otroci sledijo navodilom, se učijo razumevati vprašanja in odgovarjati nanje. Igra s kockami ali sestavljankami pogosto vključuje razlago konceptov, kot so barve, velikosti ali oblike, kar krepi jezikovno razumevanje.

  • Razširjanje besedišča

Različne igre (npr. igra vlog) spodbujajo uporabo novega besedišča. Na primer, igranje “doma” ali “trgovine” otroku omogoča uporabo terminologije, ki je sicer ne bi uporabljal.

Starši igrajo ključno vlogo pri spodbujanju igre. Omogočanje časa in prostora za prosto igro, sodelovanje v igri z otrokom ter nudenje različnih materialov (kocke, knjige, naravni materiali) so načini, kako lahko prispevajo k otrokovemu razvoju.

 

ZAKLJUČEK

Igra je temeljni del otroštva, ki oblikuje intelektualne, socialne, čustvene in fizične sposobnosti. S spodbujanjem igre v različnih oblikah lahko starši in vzgojitelji otroku pomagajo, da razvije celovit nabor veščin, ki mu bodo koristile skozi življenje.

 

Zapisala: logopedinja Katja

 

VIRI:

  • Frost, J. L., Wortham, S. C., & Reifel, S. (2012). Play and Child Development. Pearson.
  • Smith, P. K., & Pellegrini, A. D. (2008). Psychology of Play.
  • National Association for the Education of Young Children (NAEYC). (naeyc.org).
  • Ginsburg, K. R. (2007). The Importance of Play in Promoting Healthy Child Development and Maintaining Strong Parent-Child Bonds. Pediatrics.
  • Drake, l. Coaching Parents in How to Play. Hanen Early Language Program. Hanen Center Webinar; 2012.
  • Buckley B. Children´s Communication Skills. From Birth to five years. New York: Routledge, Taylor&Francis Group, 2003.
  • Westby, C. Roots of Literarcy; Play and Language. Hanen Center Webinar; 2022.
  • Westby, C. Playing to Pretend or Pretending to Play: Play in Young Children with Autism. Hanen Center Webinar; 2022.
  • Konda, A. Zakaj in kako se igrati s svojim otrokom. Napotki za starše predšolskih otrok. Ljubljana: Izobraževalni center Pika, Center Janeza Levca Ljubljana, 2021.
Update cookies preferences