KAKO NAVADE, PREHRANA IN USTNA HIGIENA VPLIVAJO NA RAZVOJ GOVORA?

Požiranje – od dojenja do šole

Požiranje je proces, ki ga opravimo med 2000 in 2500-krat dnevno, kar pomeni približno 15 minut vadbe mišic na dan. Če je vzorec požiranja nepravilno razvit, to pomeni, da toliko časa dnevno treniramo napačne mišice, kar lahko povzroči neželene posledice.

Dojenčki imajo infantilni vzorec požiranja, pri katerem sodelujejo vse mišice spodnjega dela obraza, jezik pa se med požiranjem potisne naprej. Ta vzorec je pri hranjenju povsem običajen, a naj bi se do 4. leta starosti spremenil v odrasli tip požiranja, kjer je jezik v stiku z nebom, čeljusti so zaprte, perioralna muskulatura pa ni aktivna. Če se to ne zgodi, lahko dolgotrajni infantilni vzorec požiranja vpliva na razvoj govora in pravilno rast čeljusti.

Žvečenje – več kot priprava hrane

Žvečenje ni zgolj priprava hrane za prebavo; je tudi pomemben dejavnik pri razvoju govora. Med žvečenjem otrok krepi mišice ust, jezika in čeljusti, ki so bistvene za oblikovanje glasov in pravilno artikulacijo. Poleg tega žvečenje spodbuja senzorično integracijo in usklajevanje gibov jezika ter ustnic. Kritična obdobja za sprejemanje različnih tekstur hrane so med šestim in sedmim mesecem starosti – takrat se otrok nauči rokovati z različnimi vrstami hrane, kar je ključno tudi za razvoj govora.

 

KAKO SE NEPRAVILNO POŽIRANJE IN TEŽAVE PRI ŽVEČENJU KAŽEJO V LOGOPEDSKI AMBULANTI?

V logopedski ambulanti pogosto srečamo posledice nepravilnega požiranja in žvečenja, ki vplivajo na govor:

  1. Motnje artikulacije
    Nepravilen položaj jezika, kot je potiskanje jezika naprej, lahko privede do težav pri izgovorjavi soglasnikov, kot so /s/, /z/, /š/, /ž/, /t/ in /d/.
  2. Neučinkovit razvoj oralne motorike
    Otroci z nepravilnimi vzorci požiranja ali žvečenja pogosto ne razvijejo zadostne moči in koordinacije mišic, potrebnih za govor, kar se kaže tudi v težavah pri oblikovanju ustnic, sesanju ali pihanju.
  3. Ortodontske težave
    Dolgotrajni napačni vzorci, na primer vrivanje jezika med zobe, lahko privedejo do nepravilnosti, kot so odprti griz ali križni griz, kar vpliva na jasnost govora in estetiko obraza.

DIHANJE NA USTA – tihi krivec težav

Otroci, ki dihajo na usta, pogosto izstopajo po značilnem videzu: dolgem, ozkem obrazu, izrazitih podočnjakih, manj razviti bradi in ustnicah, ki niso v stiku. Takšen način dihanja je lahko posledica povečanih žrelnic, kroničnega sinusitisa, alergij ali anatomskih nepravilnosti, kot je deviacija nosnega pretina.

Dihanje na usta ne vpliva zgolj na govor, temveč tudi na spanec, koncentracijo in splošno zdravje. Vpliva na rast obraznih struktur, saj lahko povzroči ozko nebo, podolgovat obraz in spremembe griza, ki dodatno otežujejo govor in artikulacijo.

Pravilno dihanje skozi nos

Dihanje skozi nos je ključno za pravilen razvoj govora. Redno izvajajte preproste vaje, ki spodbujajo nosno dihanje, kot je pihanje skozi nos, vohanje vonjav ali opazovanje dihanja v ogledalu. Na primer, med čakanjem na semafor naj otrok naredi deset vdihov skozi nos ali poskusi narediti nekaj korakov z zaprtimi usti in dihanjem na nos.

 

ŠKODLJIVE RAZVADE – kako vplivajo na govor?

Nekatere razvade, kot so dolgotrajna uporaba dude, sesanje prsta ali grizenje nohtov, močno vplivajo na razvoj ustno-motoričnih sposobnosti.

  • Duda lahko zavira pravilno lego jezika in povzroča deformacije, kot sta odprti ali križni griz.
  • Steklenička preprečuje razvoj žvečenja in s tem krepitev mišic, potrebnih za govor.
  • Sesanje prsta vodi do nepravilnega položaja jezika in težav z artikulacijo.
  • Steklenični karies povzroča prezgodnjo izgubo mlečnih zob, kar vpliva na obliko čeljusti in pravilno izgovorjavo.

Škodljive navade, kot so dolgotrajna uporaba dude, sesanje prsta ali dolgotrajna uporaba stekleničke, lahko povzročijo nepravilnosti griza in težave pri razvoju govora. Dudo je priporočljivo opustiti do 12. meseca starosti, najpozneje pa do 18. meseca. Pri sesanju prsta poskusite otroka nežno odvračati od te navade in mu ponuditi alternativne načine tolažbe.

Zaključek

Navade, prehrana in ustna higiena igrajo ključno vlogo pri razvoju govora in pravilni rasti čeljusti. Pravočasna obravnava logopeda in sodelovanje z zobozdravnikom lahko preprečita številne dolgoročne težave. Zato je ključnega pomena, da starši že zgodaj prepoznajo težave in po potrebi poiščejo pomoč strokovnjaka.

 

Viri:

  1. Melink S., Vagner E., Hočevar-Boltežar I., Ovsenik M. (2010). Raziskava vpliva dude na razvoj čeljusti.
  2. Logan O., Why Mouth Breathing Matters for Speech. The Speech Blog.
  3. World Health Organization: Feeding and Nutrition of Infants and Young Children.

 

Update cookies preferences